Kako bi se opisala?
Matevž: Živjo, jaz sem Matevž in sem čisti stand-up novinec. Naj vas to ne zavede, stand-up je nekaj, kar me zelo zanima in mislim, da znam ljudi nasmejati. Je pa res, da se trenutno mojim ''foram'' smeji samo tisti v ogledalu. Lahko se malo pohvalim, ko rečem, da so le redki že s prvim nastopom kaj zaslužili. Tako, da če res na polno zmrznem na odru in si naredim ''bruke'', si vsaj ne bom zastonj. Jaz bom dal na nastopih vse od sebe, saj bo mami spakirala dodatne obleke. 
Mark: Pamet. Pozornost. Delovni staž.
 
Zakaj si se odločila za stand-up o prekarnem delu?
Matevž: Odločil sem se, da čim prej stopim na stand-up oder, ta projekt je bil moja prva prijava in na srečo sem bil izbran. Začel sem prebirati vse kar sem našel o prekarnem delu in bolj, ko sem bral, bolj sem bil jezen. Če ljudje delo opravimo dobro, si zaslužimo tudi dobre pogoje dela. ''Roka roko prime, obe pa denar ☺.'' ali kako že gre pregovor? To je tema, ki se nas tiče vseh, kaj je lahko boljšega kot to, da se ob ozaveščanju še nasmejite?

Mark: Zanimiva zgodba. Pravzaprav po spletu okoliščin. V prostem času se prijavljam na razpise, včasih tudi naključno. Tokrat sem zadel dvojni dobitek, saj ne samo da sem dobil prijavo na razpis, slučajno sem tudi kvalificiran za delo.
To je bila šala, ki pa na kratko povzame mojo potezo. Opazil sem da se odpira priložnost za obetavnega standup komika. Bil je zanimiv naslov, zanimiv izziv. Dlje kot sem gledal v objavo, bolj sem se čutil povezanega z njo. In ne nazadnje sem le ovca na trgu dela, ki mora oprezati za vsako priložnostjo, iz katere lahko pridobi »pomembne izkušnje za prihodnost«, torej bi že moral kaj povedati o tem.
Ne glede na trenutno pozicijo, se mi zdi da moje izkušnje niso nič kaj posebnega in komičnega, vsi mladi smo ujeti v identično situacijo na trgu dela. Čutim samo odgovornost, da poskusim to nasloviti na komičen način.
 
Kako lahko smeh pomaga pri tako resni situaciji, kot je prekarno delo?
Matevž: Smeh pomaga pri vsakem problemu, razen če je ta problem v spalnici. Tam se smehu izogibajte. Oba z Markom sva bila prekarca in verjetno, na žalost, še kdaj bova. Če se lahko iz česa norca delaš, je to iz sebe. Smeh je pol zdravja, je pa res, da je druga polovica denar, vsaj tja nas pelje naše zdravstvo. Jaz vam lahko obljubim, da se boste od mojih 10 min, smejali vsaj 5. Sedaj ali se boste smejali mojim ''foram'' ali pa tistim petim minutam, ko se bom tresel od živčnosti in okoli mednožja potemnil barvo hlač,  je pa vaša stvar.
Mark: Mislim, da je komedija lahko močno politično orodje. Ker pri smehu je zanimivo, da gre za zelo primaren človeški odziv. Vsi se smejimo – od dojenčkov do ciničnih barab. Ne poznam psihologije smeha in tudi ljudje se s smehom odzivamo na različne »fore«, vendar se mi zdi, da se velikokrat najbolj in najraje zasmejimo, ko se prepoznamo v predstavljeni komični situaciji. Takrat, ko se smejimo, ker totalno štekamo o čem govori komik in iz kje izhaja komedija.
Sleherniku se vsakdanje življenje, ki ga živi, ne zdi prav nič komično, prej tragično. Pusti ga da je vsakdanje in se ne ukvarja z njim. Dokler na oder ne stopi komik. Ko je standup komik na odru, publiki komično predstavi nek košček svoje vsakdanje realnosti. In v kolikor se ljudje zasmejimo, se po mojem mnenju zgodita dve stvari. S smehom potrdimo, da gre za resnico in hkrati če se smejimo z ljudmi, ugotovimo, da stvar ni resnična samo za nas, ampak tudi za druge.
Mislim, da če se lotimo prekarnega dela s smehom, lahko na drugačen način potrdimo obstoj problema – ne samo skozi številke, ampak tudi na ravni doživljanja. Ironično se moramo bolj smejati, da se lahko zavedamo resnosti problema.

 
Kaj misliš o trenutni situaciji v Sloveniji, ko je vsakič manj rednih zaposlitev in vsak dan več prekarcev?
Matevž: Pri vsaki situaciji v Sloveniji lahko naštejemo slabe in dobre stvari. Pri prekarnem delu je pa odvisno s katerega zornega kota gledaš. Če si delavec potem večinoma vidiš samo slabe stvari, če si delodajalec pa samo dobre. Čudno, kajne?  Tu nastane problem, saj se ljudje težko postavimo v kožo drugega. Ljudje smo dobri shape-shifterji samo, ko se moramo postaviti v boljšo kožo.
Fleksibilizacija trga dela je v našem prostoru zelo nevarna, saj sem mnenja, da jo bodo delodajalci izkoriščali. Realnost je, da obstajajo tako dobri in slabi delavci, kot dobri in slabi delodajalci. Slabi delavci izkoriščajo dobre delodajalce, slabi delodajalci pa dobre delavce. Čudno kako se isti ne najdejo? Fleksibilen sistem nas spreminja v hibernatorje.  Ko bomo imeli službo, bomo morali čim več zaslužiti, da bomo lahko nato še nekaj časa s tem živeli. V takem sistemu pa ne moremo stremeti v prihodnost. Kljub temu, dragi prekarci, ne preveč skrbeti, na naši strani imamo Svetega Prekarija, ja ,tudi za to imamo svetnika.
Mark: Veliko je sil v družbi nad katerimi nimamo kontrole. Zdi se mi, da smo mladi napačna oseba na napačnem mestu. Danes na trgu dela najbolj vrednotijo iznajdljivost, požrtvovalnost, tveganje, ki so posledično ustvarile poseben tip človeka za sodobna delavna mesta – mlad, probono, ambiciozen robo-človek oziroma nizkocenovni avtomat za specialno kavo. Kakršnokoli neodobravanje in upor, pa se pospremi z negotovostjo, ker če ne želiš upoštevati pravil iger na trgu dela, bo za tabo prišel nekdo, ki jih bo. Sistem se pa uči iz lastnih izkušenj, in vse več delodajalcev izkorišča po tem vzorcu. In vsi mladi nikakor ne moremo zadovoljiti vseh zahtev in pričakovanj, upreti se pa tudi ne znamo. Tako da smo res ujeti v neki situaciji, kot sredi hollywoodskega filma, kjer je glavni lik hotel na sladoled in se čisto ponevedoma ujel v vladno zaroto, in bolj kot se želi izvleči iz nje, bolj ga ta vleče nazaj.
 
Tvoji cilji za stand up nastop?
Matevž: Mislim, da imava z Markom isti cilj, čim prej končati, pobasati denar in dalje k novim izzivom (smeh). Ne, cilj je ozavestiti ljudi, na najboljši možen način. Tako, da umreš od smeha. Obljubim vam lahko to,  da boste umrli, ker je tudi življenje prekarno. Mislim, na svetu ste za nedoločen čas, ampak Življenje d.o.o. gre lahko vsak čas v stečaj. Samo povem, v življenju se čim bolj smejte.
Mark: Moj cilj je nasmejati. Kakšen bo pa učinek tega smeha, bomo pa videli.
***