Sama se živo spomnim letošnjega aprila, ko sem dopolnila osemnajst let. Že lani sem si kupila ogromen koledar in dan za dnem črtala dneve do 10. aprila. En dan prej sem se premetavala po postelji in si v glavi zamišljala kako se mi bo svet spremenil sedaj, ko bom odrasla, vendar pa me je realnost hitro dohitela. Zjutraj mi je zvonila budilka in počutila sem se popolnoma normalno in vsakdanje. Ravno tako sem morala v šolo, kjer smo ravno na moj dan pisali test in nobenih privilegijev nisem imela, sedaj ko sem ˝odrasla˝. Doma sem imela opravila, ki so me čakala zapisana na listku, kot vsak dan in dejstvo, da sem sedaj polnoletna ni bil tehten izgovor za mamo, da jih ne bi rabila opravit. Tako sem se hitro začela zavedati, da z dopolnjenimi osemnajstimi leti ne začneš drugače razmišljat in ne odrasteš čez noč, temveč se to zgodi, ko se tega zaveš in začneš razmišljati s svojo glavo.

Prvič sem svoj odrasel način razmišljanja, ki mimogrede ni vezano na leta (vsaj po mojem mnenju), opazila, ko sem prejela povabilo na praznovanje osemnajstega rojstnega dneva od prijateljice. Po dolgem premišljevanju kaj bo rekla mama sem samo odšla in jo vprašala ter upala, da bo rekla ja. Najbolj me je presenetil njen odgovor:˝Sama se odloči.˝ možnost za samostojno odločanje je bil prvi vidik, vendar jih je v mesecih, ki so sledili bilo še več. Za odločanjem so seveda prišle napake, za katere sem morala sama sprejet krivdo. In seveda ne smem pozabit na grde poglede in komentarje starejših, ko sem stala za dejstvom, da so volitve potrebne, ker za, po njihovem, ˝zanič˝ stanju države ni samo vodstvo le te, ampak tudi prebivalci, ki ne izkoristijo možnosti za popravo situacije. Čimprej želim pridobiti tudi vozniški izpit, pa čeprav mi je marsikdo govoril, da se mi ne splača in da dan danes tako ali tako vozniški izpit dijaku oziroma bodočemu študentu nič ne pomeni ter mnogo drugega.

Samostojne odločitve, sposobnost prevzeti odgovornost in krivdo, stanje za svojim mnenjem in mišljenjem,… je le nekaj novosti, ki sem jih opazila pri sebi, vendar ne samo odkar sem stara osemnajst let. Odraslost pride s časom in ne čez noč, vendar pa je na nas kako to sprejmemo, pojmujemo in razvijamo.

Piše: Lučka S.
Vir fotografij: Pixabay in Unsplash