Tudi sama še zmeraj hodim po teh stopnicah, ko se sedaj ob zaključku srednje šole spet sprašujem, kdo sem in kako še lahko zrastem kot oseba ter kaj mi življenje še ima za ponuditi. Sem pa tudi mnenja, da največjo vlogo pri odkrivanju poleg posameznika samega odigrata okolje in družba, ki ga obkrožata. Naši vplivi na samo okolje okoli nas niso ravno preveč mogočni, lahko pa popolnoma vplivamo na to, s kakšnimi ljudmi se bomo obdali.
Konflikt pa nastane, ko med spoznavanjem sebe in okolice ugotovimo, da morda ljudje, ki smo si jih izbrali za skupno sobivanje, po določenem času ne hodijo več proti enakemu cilju kot mi in takrat stojimo pred enimi izmed najtežjih odločitev našega življenja. Takšna razmerja se hitro razvijejo v toksična, kot jih rada poimenujem, in čeprav je vsak odnos drugačen, imajo ta razmerja marsikaj skupnega in najtežje se je zavedati teh sprememb ter poiskati pravilno rešitev zanje.
Zame je definicija toksičnega razmerja odnos, kjer nisi več spoštovan kot oseba in ti sobivalec zveze zavira rast in razvijanje. Zdi se mi, da se še posebej v najstniških letih veliko prijateljstev in najstniških ljubezni izkaže za problematične, saj se med iskanjem sebe in ugotavljanjem, kakšni želimo biti, ko popolnoma odrastemo, mnogokrat spremenimo in odkrivamo nove vrline, ki pa se ne ujemajo zmeraj s tistimi, ki jih spoštuje naša skupina prijateljev ali naš partner. Najpomembneje pa je, da se v takih situacijah zavedamo, da ni nič narobe, če začutimo, da se moramo umakniti in iskati dalje. Največja napaka je, da velikokrat pustimo čustvom, da stopijo v ospredje in smo prepričani, da je v takšnih odnosih potrebno vztrajati in delati, ker ne smemo obupati in se predati. Res je, da se brez muje še čevelj ne obuje, vendar pa lahko iz lastnih izkušenj povem, da je trud v takšnih zvezah največkrat zaman in na koncu je vse kar dosežeš le to, da trošiš energijo in čas za ljudi, ki jim tvoje sobivanje ne pomeni skoraj nič in na koncu si v vsakem primeru prisiljen zapustiti oziroma oditi.
Zato sem mnenja, da ni važno, koliko si star, ko se ti zazdi, da te nekdo ne spoštuje tako kot bi te moral oziroma zavira tvojo rast, je čas da uporabiš voljo in imaš sebe raje ter se obrneš in nadaljuješ sam. In čeprav se včasih zdi, da je to najtežja stvar, ki nam jo je življenje prineslo, se zmeraj obrestuje; samo potrpežljivo je potrebno počakati.
Piše: Lučka S.
Foto: Unsplash