1️⃣ Vprašanje: kaj od fakultete pričakujem jaz?

To je vprašanje je nedvomno najtežje, ob enem pa tudi najpomembnejše. Veliko mladih o tem ne premišljuje, saj se jim zdi nadaljevanje izobraževanja edina logična pot. Mladi najpogosteje od izobraževalnih institucij pričakujejo, da jim bodo odprle pot na trg dela, pa vendar se izobraževalne institucije počutijo odgovorne zgolj za kvaliteto izobraževalnega procesa. Po kaj pa greš ti na fakulteto? Da boš zaposljiv? Da boš pridobil kvalitetno znanje? Morda potrebuješ samo naziv? Bi rad samo podaljšal leta brezskrbnosti? Ko boš imel odgovor na to vprašanje, boš tudi vedel, kaj moraš spraševati.

2️⃣Vprašanje: Katere kompetence prihodnosti pridobim?

Res je, da so številni poklici, ki jih boste opravljali še neznani, vendar gotovo je, da boš zanje potreboval tehnično ali IT znanje. Poklici prihodnosti zahtevajo kompetence obdelave ogromnih količin podatkov, algoritemsko (programersko) razmišljanje, sposobnost analize, sinteze, razumevanja in interpretacije podatkov… V sklopu katerih predmetov se pridobiva te kompetence? Če jih izobraževalni program ne nudi, kje jih je možno razvijati brezplačno? Jih morda nameravajo vključiti, če da, kdaj in kako?

3️⃣Vprašanje: kakšna je prehodnost v drugi letnik in kolikšno je število diplomantov?

Že na začetku je pomembno vedeti, kakšna je tvoja konkurenca. Število diplomantov je namreč število, s katerim se boš po koncu študija na trgu dela spopadal za delovna mesta. Vendar pa nekatere fakultete ponujajo dokaj podobne študijske smeri, pri čemer je dobro vedeti, kakšne so specifične kompetence, ki jih nudi samo ta študijska smer. Te ti lahko namreč kasneje predstavljajo konkurenčno prednost. Prehodnost v drugi letnik pove, kakšne so tvoje statistične možnosti, da napreduješ v višji letnik in dokončaš izobraževanje. Seveda pa statistika ni vse, zato se je, če te študij zares zanima, ne ustraši.

4️⃣Vprašanje: kakšna je prehodnost iz prve na drugo bolonjsko stopnjo?

Na papirju je seveda mogoče skoraj vse, a vendar se praksi pogosto zatika. Zato sprašuj po njihovih preteklih izkušnjah, zlasti če razmišljaš o menjavi študijske smeri. Npr. konkretno vprašanje bi bilo: kam, razen k vam, se diplomanti vpisujejo na drugo bolonjsko stopnjo in koliko diferencialnih izpitov potrebujejo za to. Če imaš v mislih konkretno študijsko smer, vprašaj, koliko diplomantov se je v preteklosti iz te smeri že vpisalo tja in kaj so morali za to storiti. Na nekaterih fakultetah je napredovanje na drugo bolonjsko stopnjo omejeno, konkurenco pa študentom predstavljajo tudi diplomanti drugih študijskih smeri, kjer je včasih lažje dobiti višje ocene.

5️⃣Vprašanje: Koliko diplomantov se zaposli v enem letu od končanja študija?

Vprašanje daje sliko o tem, koliko je izobraževalni ustanovi zaposlovanje diplomantov sploh pomembno. Tiste, ki tega podatka niti nimajo, zagotovo na zaposljivost diplomantov ne dajejo takšnega poudarka, kot tiste, ki so na stopnjo zaposljivosti ponosne. Podvprašanje bi bilo seveda, koliko diplomantov se zaposli v smeri svojega študija, ali vsaj na isti stopnji izobrazbe. Tej podatki so pomemben z vidika tega, da veš, koliko lahko pri povezovanju s trgom dela računaš na fakulteto in koliko boš moral že tekom študija za svojo integracijo na trg dela storiti sam.

Pa še en nasvet:

Ko sprašujete, sprašujte po preteklih izkušnjah. Že res, da obstajajo pravilniki, a najpogosteje so izkušnje tiste, ki pokažejo realno sliko določenega študijskega programa. Torej je vprašanje, kje so se vaši diplomanti zaposlovali v preteklih dveh letih veliko boljše od vprašanja, kje se vaši diplomanti lahko zaposlujejo. Prvo zahteva konkreten odgovor, ki bo najverjetneje tudi vaša realnost, drugi dopušča nepreverjene možnosti, ki niso nujno uresničljive.

Vir slika: https://all-free-download.com/free-vector/download/problem-background-confused-man-interrupted-stairs-cartoon-design_6838728.html