Besede Kolegice Sare, ki nas popeljejo v svet odločne, ustvarjalne in ambiciozne mlade ženske ... ker take Kolegice tudi smo!
| Kolegice
Na vpogled vam ponujam projekt Kolegice skozi oči 26-letne ženske, ki se je malce izgubila v prostoru in času. Torek je, 7. 10. 2014, in vstopate v svet, ki se mu obetajo rožnate spremembe, kar je, glede na potrditveni e-mail o sprejemu v projekt Kolegice, nekako čutiti v zraku. V tem svetu začne posameznica zopet delovati v skladu s samo seboj. V kadru št. 2 se znajdete v majhni sejni sobi ob železnici, piše se 15. 10. 2014, v teku je prvo srečanje resnično prijetne skupine mladih, ambicioznih, ciljno naravnanih, sposobnih posameznic, z vodjo Alenko na čelu omizja. Vsaka od teh posameznic poskuša ubesediti delček svoje zgodbe, svojo perspektivo, idejo, svoj cilj, ki ga želi uresničiti skozi projekt. Vse te zgodbe in Alenkine usmeritve, ki se nanašajo na te cilje, že med srečanjem dodobra stresejo to, zdaj že 27-letno ženšče, za ramena in jo prebudijo iz otopelosti, v katero je morda res zapadla čepeč doma, v sklepanju kompromisov s samo seboj, v iskanju kariernih ciljev in službe (in smislov … ). Že med srečanjem se v njenih mislih močno afirmira obstoj potlačene želje – otresti prah z bele halje v omari in končno pričeti z delovanjem na področju primarne (strokovne) usmeritve, torej v medicini.
Teči začne proces osebne revizije, ki se intenzivno poglobi že med vožnjo iz Ljubljane. Teče razmislek o tem, kaj si resnično želi početi v življenju in kako kljub določenim oviram in kljub oteženi situaciji mora in lahko pride do tega cilja, ne glede na eventuelna nasprotujoča mnenja okolice. Njene misli so povsem preokupirane, avto z njo v notranjosti, pa se kar naenkrat ustavi pred priljubljeno kavarnico v Velenju, kjer si na ta dan po dolgem času privošči njene najljubše bela karamela pralineje. Ura je 22.00, ko na hitro spiše povsem konkreten cilj, ki ga je mogoče strniti v naslednjo misel: pridobiti relevantna znanja za delo na področju laboratorijske (biokemijske) diagnostike skozi volontersko prakso v biokemijskem (diagnostičnem) laboratoriju. Ko človek prefiltrira svoja hotenja in jasno formira cilje ter se resnično usmeri v to, kar tudi želi početi, se pot, vsaj občasno, odpira kar sama. Tako malce izgubljena, nekoč predstavnica hrabrih, s pomočjo bližnjih kaj hitro pride v stik z osebo, ki jo (skozi projekt Kolegice) želi nazivati z mentorica in ki ji bo po vsej verjetnosti lahko pomagala do cilja. Drugi predpogoj, ki ga mora izpolnjevati, če želi opravljati prakso, pa je pridobitev ustrezne izobrazbe (z izobrazbenim profilom gimnazijski maturant se tega seveda ne da narediti) oz. poklicne kvalificiranosti. In to se mora zgoditi takoj, takoj, takoj in sredstev za šolanje seveda ni …
Čisto slučajno nekega morečega novembrskega večera izbrska izjemno relevantno reč, ki si jo gledano iz finančnega vidika lahko tudi privošči. Z naslednjim dnem se vključi v samoizobraževalni program za odrasle na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše. V decembru 2014 bo pričela z obiskovanjem programa kemijski tehnik.
Naslednja prelomna točka, ki terja prikaz s prižigom vseh luči, je prvo srečanje z mentorico, go. Tanjo Lađić, vodjo Oddelka za laboratorijsko diagnostiko v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Ga. Tanja se resnično zavzame. V njeni prijetni pisarnici na usnjenem socialističnem rjavem stolu, ki te sicer za trenutek opomni, kakšno je stanje v našem zdravstvenem sistemu oz. kje v času smo se na tem področju ustavili, novopečeni mentoriranki hitro postane jasno, da gre za uveljavljeno osebo, z veliko strokovnega znanja, velikim srcem in dobro mero odločnosti. Glede na grobo predstavitev mlade posameznice v povabilu k sodelovanju, predelata opuščenštudijmedicine, ki je sicer še vedno osrednje področje zanimanja mlade predstavnice in kjer si resnično želi delovati. Tanja mlado predstavnico hrabrih okara, želi jo spodbuditi k nadaljnjemu univerzitetnemu izobraževanju, predelata vse možnosti, a se izkaže, da je trenutno finančno mogoča zgolj prekvalifikacija v kemijskega tehnika. Zatem predelata tudi možnosti za vključitev v delovni sistem tamkajšnjega laboratorija. Tanja ne želi vzbujati lažnih upov, a ugotovita, da če se šolanje opravi v doglednem času (do junija 2015), obstaja možnost za opravljanja pripravništva v laboratoriju odprta. Mlada predstavnica se trudi na poti, ki bo, upa, postala cilj.
Avtorica: Sara Markota
Teči začne proces osebne revizije, ki se intenzivno poglobi že med vožnjo iz Ljubljane. Teče razmislek o tem, kaj si resnično želi početi v življenju in kako kljub določenim oviram in kljub oteženi situaciji mora in lahko pride do tega cilja, ne glede na eventuelna nasprotujoča mnenja okolice. Njene misli so povsem preokupirane, avto z njo v notranjosti, pa se kar naenkrat ustavi pred priljubljeno kavarnico v Velenju, kjer si na ta dan po dolgem času privošči njene najljubše bela karamela pralineje. Ura je 22.00, ko na hitro spiše povsem konkreten cilj, ki ga je mogoče strniti v naslednjo misel: pridobiti relevantna znanja za delo na področju laboratorijske (biokemijske) diagnostike skozi volontersko prakso v biokemijskem (diagnostičnem) laboratoriju. Ko človek prefiltrira svoja hotenja in jasno formira cilje ter se resnično usmeri v to, kar tudi želi početi, se pot, vsaj občasno, odpira kar sama. Tako malce izgubljena, nekoč predstavnica hrabrih, s pomočjo bližnjih kaj hitro pride v stik z osebo, ki jo (skozi projekt Kolegice) želi nazivati z mentorica in ki ji bo po vsej verjetnosti lahko pomagala do cilja. Drugi predpogoj, ki ga mora izpolnjevati, če želi opravljati prakso, pa je pridobitev ustrezne izobrazbe (z izobrazbenim profilom gimnazijski maturant se tega seveda ne da narediti) oz. poklicne kvalificiranosti. In to se mora zgoditi takoj, takoj, takoj in sredstev za šolanje seveda ni …
Čisto slučajno nekega morečega novembrskega večera izbrska izjemno relevantno reč, ki si jo gledano iz finančnega vidika lahko tudi privošči. Z naslednjim dnem se vključi v samoizobraževalni program za odrasle na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše. V decembru 2014 bo pričela z obiskovanjem programa kemijski tehnik. Naslednja prelomna točka, ki terja prikaz s prižigom vseh luči, je prvo srečanje z mentorico, go. Tanjo Lađić, vodjo Oddelka za laboratorijsko diagnostiko v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Ga. Tanja se resnično zavzame. V njeni prijetni pisarnici na usnjenem socialističnem rjavem stolu, ki te sicer za trenutek opomni, kakšno je stanje v našem zdravstvenem sistemu oz. kje v času smo se na tem področju ustavili, novopečeni mentoriranki hitro postane jasno, da gre za uveljavljeno osebo, z veliko strokovnega znanja, velikim srcem in dobro mero odločnosti. Glede na grobo predstavitev mlade posameznice v povabilu k sodelovanju, predelata opuščenštudijmedicine, ki je sicer še vedno osrednje področje zanimanja mlade predstavnice in kjer si resnično želi delovati. Tanja mlado predstavnico hrabrih okara, želi jo spodbuditi k nadaljnjemu univerzitetnemu izobraževanju, predelata vse možnosti, a se izkaže, da je trenutno finančno mogoča zgolj prekvalifikacija v kemijskega tehnika. Zatem predelata tudi možnosti za vključitev v delovni sistem tamkajšnjega laboratorija. Tanja ne želi vzbujati lažnih upov, a ugotovita, da če se šolanje opravi v doglednem času (do junija 2015), obstaja možnost za opravljanja pripravništva v laboratoriju odprta. Mlada predstavnica se trudi na poti, ki bo, upa, postala cilj.
Avtorica: Sara Markota
KDO SMO IN KAJ POČNEMO?
N E F I K S
Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij.
Zavod Nefiks
+386 
