1. Nenavadna študentska dela

Na e-Študentskem Servisu se vsakodnevno srečujemo z raznolikimi delovnimi izkušnjami mladih – od običajnih pisarniških nalog do popolnoma nevsakdanjih in zabavnih del. Zbrali smo nekaj najbolj nenavadnih, nepozabnih in simpatičnih primerov za dela, ki so jih opravili dijaki in študenti. Kažejo na to, da študentsko delo ni vedno rutina – včasih je lahko tudi pustolovščina:

• božanje psov,
• opazovanje balona v zraku,
• hlevar,
• iskalec voluharjev,
• kopanje grmov,
• preizkuševalec jogurtov,
• prenos dvoživk in popis tujerodnih invazivnih vrst – za naravovarstveno raziskavo,
• raziskovalec na 3375 m nadmorske višine – sodelovanje v znanstveni raziskavi,
• čakanje v vrsti pred upravno enoto ob 3. uri zjutraj – ker so bile vrste zaradi stavke izjemno dolge, je nekdo za drugega čakal že pred zoro.

2. Sanjski poklici mladih

Mladi že od nekdaj sanjajo o poklicih, ki navdihujejo, spreminjajo svet ali vodijo v svetraziskovanja in odkrivanja. Tudi danes ni nič drugače – čeprav se tehnologija in potrebe trga dela spreminjajo, so želje mladih še vedno drzne, pogumne in pogosto zelo aktualne. Mednajbolj zanimivimi odgovori, ki smo jih zbrali med mladimi uporabniki e-Študentskega Servisa, so tudi naslednji:

a. Zdravstvo in pomoč ljudem

• babištvo
• gorska reševalka

Zanimivost: Slovenski zdravstveni sistem se sooča s pomanjkanjem kadra – zlasti na področju babištva in nujne pomoči. Zato je spodbudno, da se mladi še vedno z veseljem vidijo v poklicih, kjer pomagajo ljudem.

b. Znanost, raziskovanje in tehnologija prihodnosti

• astronavt
• biolog na Severnem polu
• inženir podatkovne znanosti za avtonomno vožnjo

Zanimivost: STEM poklici (znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika) so med najboljiskanimi na svetu. Mladi z željo po raziskovanju vesolja, arktičnih ekosistemov ali razvojuumetne inteligence že danes kažejo zanimanje za prihodnost dela.

c. Inženirstvo, mehanika in hitrost

• vzdrževalka/serviserka letal
• dizajner/arhitekt za ladje
• delo za ekipo Formula 1

Zanimivost: Letalski in avtomobilski sektor se intenzivno razvijata – povpraševanje po specializiranih inženirjih ter oblikovalcih narašča, a hkrati ostaja velik izziv privabiti dovolj novih kadrov, zlasti žensk.

č. Življenjski slog, luksuz in tradicija

• gospodinja z lastnim samooskrbnim gospodinjstvom
• butler (glavni strežnik)

Zanimivost: Medtem ko večina trga dela stavi na digitalizacijo, se nekateri mladi usmerjajo v počasnejši, trajnostni ali ekskluzivni način življenja. Samooskrba, tradicionalne vloge in visoko specializirane storitve (kot je butler) dobivajo nov pomen.

3. Kaj si mladi želijo na trgu dela?

V anketi »Mladi in trg dela«, ki smo jo v aprilu 2025 izvedli na e-Študentskem Servisu, je sodelovalo kar 7.523 mladih. Raziskava razkriva pomembne trende, vrednote in pričakovanja generacije Z ob vstopu na trg dela.

a. Mladim podjetništvo ni tuje

• 17,3 % mladih si želi imeti svoje podjetje takoj po končanem študiju.
• Še več – 32,6 % si jih v prihodnosti želi ustvariti lastno podjetje.

To kaže na izrazito podjetniško naravnanost generacije Z – iščejo svobodo, kreativnost in nadzornad lastno kariero.

b. Stabilnost (še vedno) na prvem mestu

• 54 % si želi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
• 6 % bi izbralo pogodbo za določen čas.
• 4,6 % si želi delati kot freelancerji.

Mladi sicer razmišljajo podjetno, a stabilna zaposlitev z varnostjo ostaja pomembna izhodiščna želja.

c. Kam jih vleče?

• 17,3 % želi delati v zasebnem sektorju (gospodarstvu).
• 15,6 % jih zanima javna uprava,
• 7,8 % pa bi svojo kariero gradili v nevladnih organizacijah.

Zanimanje za delo v gospodarstvu presega interes za javni sektor – a oba ostajata relevantna izbira.

č. Lokacija dela: kompromis med bližino in svobodo

• 47 % si želi stalno delo na lokaciji delodajalca.
• 41 % daje prednost hibridnemu delu.
• Le 5 % bi rado delalo povsem na daljavo.

Po obdobju pandemije se kaže raznolikost želja: večina si želi strukture, a tudi nekaj prilagodljivosti. Presenečenje: zelo malo si jih želi delati izključno na daljavo.

d. Delovnik: klasično, a z razmislekom

• 46,3 % preferira klasičen delovnik (5 dni po 8 ur).
• 19,5 % bi izbralo skrajšani delovnik.
• 11,3 % projektno delo (npr. več kot 8 ur na dan, nato neko obdobje prosto).

Fleksibilne oblike dela se počasi prebijajo v ospredje, še posebej ob zavedanju pomena prostega časa in ravnovesja.

f. Kaj je generaciji Z najpomembnejše pri delu?

 

Ali ste vedeli?

• 62 % mladih se zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo, 

  90,3 % pa jih uspešno takoj preide na trg dela.

• Dijaki in študenti povprečno opravijo 2,5 mesecev študentskega dela na leto in pri tem pridobijo 2,5 mesecev pokojninske dobe.

• Dijaki in študenti povprečno zaslužijo 250 € neto / mesec oz. 3.000 € neto na leto.

• S 1.7. delodajalci za polnoletne dijake in študente, državljane RS, pri študentskem delu plačajo še 1% za dolgotrajno oskrbo. Osnova za obračun je bruto zaslužek, znižan za 10 % normiranih stroškov. Na neto zaslužek dijakov in študentov ta prispevek ne vpliva.
  
  

Vir: dr. Vesna Miloševič Zupančič, e-Študentski Servis